Marsikdo ne ve, da je karpalni kanal ključna anatomska struktura v zapestju. Gre za ozek prehod, ki ga s kostmi in vezivno streho (retinakulum fleksorjev) oblikuje zapestje; skozenj potekajo tetive upogibalk prstov in sredinski živec. Ko je v tem prostoru premalo prostora ali pride do zadebelitve tkiv, se pojavi pritisk na živec.
Tipični znaki težav, povezanih s strukturo, ki jo imenujemo karpalni kanal, so mravljinčenje, pekoč občutek in bolečina v palcu, kazalcu, sredincu in polovici prstanca. Simptomi se pogosto stopnjujejo ponoči ali pri dejavnostih, ki zahtevajo ponavljajoče gibe zapestja, na primer tipkanje, delo z miško, vožnja ali rokovanje z vibracijskimi orodji. Napredovale težave lahko vodijo v zmanjšano moč stiska in nerodnost pri finih opravilih.
Karpalni kanal je občutljiv na številne dejavnike tveganja: dolgotrajno obremenjevanje zapestja, vnetne bolezni (npr. revmatoidni artritis), hormonske spremembe (nosečnost, menopavza), sladkorno bolezen in anatomske posebnosti. Pomembno je zgodnje prepoznavanje znakov, saj s tem povečamo možnosti za uspešno, manj invazivno zdravljenje.
Diagnoza temelji na anamnezi, kliničnem pregledu (npr. Phalenov in Tinelov preizkus) ter po potrebi elektrofiziološki preiskavi (EMG/NCV), ki oceni prevodnost sredinskega živca in resnost okvare.
Za lajšanje blažjih težav se priporočajo počitek, ergonomske prilagoditve delovnega mesta, opornica za nočno nošenje in raztezne vaje. Kadar vnetje prispeva k težavam, lahko zdravnik predlaga nesteroidna protivnetna zdravila ali injekcijo kortikosteroida. Če kljub ukrepom težave vztrajajo ali napredujejo, je učinkovita rešitev kirurški poseg, pri katerem se razbremeni pritisk na sredinski živec z razrezom vezivnega mostu nad kanalom.
Ustrezna skrb za zapestje in pravočasno ukrepanje ob prvih znakih, da karpalni kanal ni več dovolj prostoren, bistveno zmanjšata tveganje za trajno okvaro živca ter povrneta moč prijema in spretnost dlani pri vsakodnevnih opravilih.