Nikoli nisem bila tista oseba, ki bi tiskala slike. Vse sem imela v telefonu, nekaj v oblaku, nekaj v albumih, ki jih nikoli ne odprem. Potem pa sem našla staro fotografijo z izleta na morje – spontano, malce neostro, a tako pristno, da sem jo gledala vsaj pet minut. In prvič sem si rekla, da bi jo morda lahko spremenila v fotografijo na platnu.
Nisem imela velikih pričakovanj. Vedno sem bila prepričana, da mora biti fotografija profesionalna, da na platnu izgleda dobro. Moja pa je bila posneta s telefonom, v trenutku, ko nismo razmišljali ne o svetlobi ne o kotih ne o estetiki. Samo ujet trenutek.
Oddala sem naročilo in bila čisto živčna. Kaj, če bo pretemna? Kaj, če bodo barve čudne? Kaj, če si vse skupaj preveč idealiziram?
Ko je paket prispel, sem ga odprla kar na hodniku. In tisti trenutek težko opišem. Moja povsem navadna fotka je izgledala kot nekaj iz male galerije. Barve so bile globlje, trenutek je deloval bolj živ, celotna podoba pa je imela tisto toplino, ki jo dobiš samo takrat, ko nekaj držiš v rokah ali visi na steni. Kasneje sem za drugo sliko izbrala fotografija na platnu Digifot in ponovno doživela tisti mali wow trenutek.
Fotografija na platnu ima poseben čar. Ne izgleda digitalno, ne deluje kot navaden tisk. Ima teksturo, dimenzijo, prisotnost. In predvsem občutek, da se tvoj spomin spremeni v nekaj trajnega.
Ko so prišli prijatelji na obisk, so me vprašali, kdo je fotografiral. Samo nasmehnila sem se in rekla, da telefon.
Od takrat sem jih naredila še več. Eno iz potovanja, eno družinsko, eno popolnoma spontano – fotografija na platnu mačke, ki spi na soncu. Vse visijo na isti steni in skupaj delujejo kot mala zgodba, ki jo gledam vsak dan.
Najlepše pri vsem pa je spoznanje, da fotografija na platnu navadno sliko spremeni v nekaj, kar ostane. V nekaj, kar ne izgine z menjavo telefona. V nekaj, kar preživi selitve, nove stile in nove barve sten.
In še nekaj sem opazila: nihče ne izbere popolne fotografija na platnu. Vedno izberemo tisto, ki jo čutimo. Tisto, ki nam vsakič znova malo ogreje srce.…