VEČ O ČLOVEŠKI RIBICI
Postojnska jama velja za zibelko speleobiologije. V postojnsko-planinskem jamskem sistemu živi kar 85 različnih vrst specializiranih podzemeljskih živali, kar je največ v svetovnem merilu in kar predstavlja presežek biotske raznovrstnosti. Najznamenitejša je vsekakor človeška ribica ali močeril (Proteus anguinus).
ČLOVEŠKA RIBICA IN NJENE LASTNOSTI
- Dolga je od 25 do 30 cm in je največja jamska žival na svetu.
- Je repata dvoživka in sodi v starodavno skupino močerilarjev.
- Popolnoma prilagojena življenju v temi - njena koža ne vsebuje zaščitnega pigmenta in je bledikasta z roza odtenkom, kar je posledica kožnih kapilar. Barva njene kože je podobna barvi človeške, zato mala kačica nosi takšno ime.
- Oči ima zakrnele, diha pa z zunanjimi škrgami, preprostimi pljuči in kožo. Razvito ima notranje uho, ki je hkrati ravnotežni in slušni organ. Ima 2 para drobnih nog, ki sta si daleč narazen, s po 3 prstki na sprednjem in po dvema na zadnjem paru. Pri plavanju si pomaga s plavutastim repom.
- Hrani se z rakci, črvi, polži in drugimi vodnimi nevretenčarji. Živi do 100 let, brez hrane pa lahko vzdrži tudi do več let.
- Razmnožuje se z jajčeci, ki jih samica odloži na spodnjo stran ploščatih kamnov.
- Najdemo jo tudi v podzemeljskih vodah Dinarskega krasa od Tržaško-Komenskega krasa do južnega dela Hercegovine. Človeška ribica je z zakonom zavarovana. Brez posebnega soglasja pristojnih naravovarstvenih ustanov je njen lov prepovedan.
ZGODOVINA ČLOVEŠKE RIBICE
- Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske leta 1689 prvikrat omeni človeško ribico in ne verjame legendi, da gre za zmajevega mladiča.
- Naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli prvi pridobi žive in nato preparirane primerke ter risbe živali pošlje nekaterim naravoslovcem in zbirateljem.
- Človeška ribica dobi svoj prvi znanstveni opis leta 1768, ko ji avstrijski naravoslovec Joseph Nicolaus Laurenti nameni kratek opis in latinsko ime Proteus anguinus.
- Prve anatomske raziskave začne izvajati Carl Franz Anton Ritter von Schreibers v dunajskem muzeju. Živali mu pošilja Žiga Zois.
- Von Schreibers predstavi žival leta 1801 najprej v londonski Kraljevi družbi, pozneje še v Parizu. Od takrat je človeška ribica svetovno znana jamska prebivalka in še danes predmet številnih raziskav.
- V Sloveniji je človeška ribica z zakonom zavarovana živalska vrsta od leta 1922 z vsem jamskim živalstvom, od leta 1982 pa uvrščena na seznam redkih in ogroženih vrst, s katerimi je strogo prepovedano trgovati.
Ne zamudite enkratne priložnosti in spoznajte človeško ribico!
KD Življenje